CirilGasilstvo ima v Sloveniji več kot 150-letno tradicijo. V teh letih, še posebej pa po osamosvojitvi oziroma nastanku samostojne in neodvisne Republike Slo-
venije, pa se je razvilo v osrednjo silo na področju zaščite, reševanja in pomoči. Veljavna zakonodaja namreč določa gasilske organizacije kot nevladne organizacije, ki delujejo deluje na področju zaščite, reševanja in pomoči, gasilstvo pa predstavlja javno reševalno službo. Danes poznamo poklicne in prostovoljne gasilce, ki delujejo v prostovoljnih gasilskih organizacijah. Gasilska zveza Slovenije ima okoli 165.000 članov iz več kot 1.400 PGD, ki so vključena v okoli 120 gasilskih zvez, razdeljena pa so na 17 ga-
silskih regij. Prostovoljni in poklicni gasilci opravljajo javno službo, ko gasijo požare ter pomagajo ob naravnih nesrečah, nesrečah v prometu in z nevarnimi snovmi ter v primeru drugih nesreč. PGD so se razvila v javno reševalno službo, ki je operativno
sposobna 24 ur na dan ukrepati v primeru naravnih in drugih nesreč ne območju tako lokalne skupnosti kot tudi v primeru večjih nesreč na območju celotne Slovenije.
Na spletni strani Gasilske zveze Slovenije je zapisano: »Gasilske enote s članstvom in gasilsko tehniko predstavljajo najmočnejšo silo za ukrepanje v primeru naravnih in drugih nesreč.« Res je, gasilci so s svojo nesebičnostjo in požrtvovalnostjo neprecenljiv del naše družbe. Ogroženim vedno priskočijo na pomoč podnevi, ponoči, ob vsakem vremenu in ne samo v primeru požarov, vremenskih ujm, potresov…, tudi v prometnih nesrečah, zaporah cest, reševanju živali. Podobnih situacij, ob katerih so gasilci tisti, ki prvi priskočijo na pomoč, je še več. Sicer pa velja opozoriti, da je namen delovanja PGD veliko širši kot je omenjeno opravljanje javne gasilske službe. Poleg tega, da gre za srčne prostovoljce, ki (so)občanom nudijo solidarno in nesebično pomoč ob nesrečah,
ki jih prizadenejo, ti v okviru delovanja v PGD gradijo tudi na povezovanju in lokalni identiteti. V manjših okoljih so včasih ravno PGD tista, ki združujejo in po-
vezujejo občane pri raznolikih aktivnostih. In še bi lahko naštevali.
Financiranje delovanja PGD se v skladu z veljavno zakonodajo izvaja iz sredstev lokalnih skupnosti, države, zavarovalnic, donatorjev in lastnih prihodkov. Pomemben vir financiranja predstavljajo sredstva, ki jih Ministrstvo za obrambo namenja za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme. Sredstva zavarovalnic kot drug pomemben vir oziroma t.i. požarna taksa z naslova zavarovanj, pa se delijo na način, da se 70 % mesečno zbranih sredstev nameni izvajanju nalog varstva pred požarom v lokalnih skupnostih, ostalih 30 % pa je namenjenih izvajanju programov širšega pomena (raziskave, usposabljanja gasilcev, zdravniški pregledi, nabava zaščitne opreme, sofinanciranje nakupa gasilskih vozil …).
Prav tako predstavljajo pomemben vir sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti. Slednja so še posebej pomembna za nabavo gasilskih vozil, ki jih PG-D-ji kupujejo tudi s sredstvi donatorjev, prihodki, ki jih pridobivajo z organizacijo gasilskih veselic ipd ali
celo prostovoljnimi prispevki.
Ker gre za širši družbeni interes, je prav, da občina Radovljica zagotavlja zadostna finančna sredstva za delovanje PGD, ki pripomorejo k izboljšanju pogojev njihovega delovanja. Za nakup gasilskih vozil, zaščitne opreme, gradnjo, obnovo in investicijsko vzdrževanje gasilskih domov, je občina Radovljica v zadnjih letih namenila izdatna sredstva za nabavo gasilskih vozil.
Avtorji fotografije so dijaki EGSŠ Radovljica, oddelek medijski tehnik: Janez Jakob Dremelj, Jakob Remar, Tim Kristanec in Jakob Pintar.
