CirilObčanom ponuja kakovostno raven življenja in uravnotežen razvoj ter pri tem učinkovito upravlja z občinskimi sredstvi
Sredi leta 2020 je imela občina približno 19.030 prebivalcev (9332 moških in 9712 žensk) in se je po številu prebivalcev med slovenskimi občinami uvrstila na 21. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 160 občanov, gostota naseljenosti je bila večja kot v celotni državi z 104 prebivalci na km2. Ti so živeli v 7.439 stanovanjih s povprečno uporabno površino 90m2, višjo kot v Sloveniji z 80,3m2. Povprečna starost občanov je bila 44,6 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije z 43,6 leti. V občini je vrtce obiskovalo 788 otrok, v osnovnih šolah se je izobraževalo 1.819 učencev, srednje šole pa je obiskovalo okoli 655 dijakov. Leta 2020 je bilo v občini Radovljica 7.125 delovnih mest in 5.094 turističnih ležišč. V občini je bilo 10.604 avtomobilov oz. med 1.000 občani jih je 552 imelo osebni avtomobil.
Vir: SURS: Regija Gorenjska /Upravna enota Radovljica /Občina Radovljica
Občina dosega koeficient razvitosti – določa ga ministrstvo za finance na vsaki 2 leti-, ki je višji od slovenskega povprečja. Koeficient razvitost občine je razmerje med vrednostjo povprečja standardiziranih kazalnikov v občini in v državi. Za vsako občino se določa skupina kazalnikov razvojnih možnosti občine, razvitosti občine in ogroženosti občine. Koeficient povprečne razvitosti občin v državi je 1,00. Koeficient razvitosti za Radovljico za leti 2022 in 2023 znaša 1,04, kar pomeni, da se občina Radovljica uvršča med razvitejše slovenske občine. Najbolj razviti občini v Sloveniji sta po tej klasifikaciji Komenda s koeficientom razvitosti 1,35 in Trzin z 1,34. Najnižje koeficiente pa imajo majhne občine v obrobnih delih Slovenije kot sta občina Hodoš 0,26 in Osilnica 0,4).
Vir: https://www.gov.si › Koef_razv_obcin-Priloga
Razvitost posameznih občin že več let merijo tudi v okviru projekta Zlati kamen o napredku slovenskih občin. Občina Radovljica se je v letu 2022 uvrstila na 16. mesto med 212-imi slovenskimi občinami. V sklopu projekta so ocenjevali razvoj občin med letoma 2018 in 2022. Poleg splošnega razvoja so posebej skrbno spremljali trajnostno usmerjenost občine in vključevanje prebivalcev v odločanje. Pri oceni razvoja so podobno kot leta 2018 ocenjevali tudi raven, do katere so župani in občinski sveti v času mandata izpolnjevali svoje obljube. S tem se je uvrstila med občine, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja in jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Uvrstitev občini prinaša zlati certifikat ISSO razvojne odličnosti za leto 2022. Regijske zmagovalke in prejemnice priznanj za razvojno najbolj prodorne občine so:
– občina Ajdovščina (regija Zahodna Slovenija),
– občina Medvode (regija Osrednja in Jugovzhodna Slovenija z Notranjsko),
– občina Solčava (regija Od Koroške do Posavja),
– občina Dobrovnik (regija Vzhodna Slovenija).
Nagrado zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino je dobila Občini Ajdovščina, ki je sistematično uvrstila mlade v jedro razvojne strategije in uvedla participativni proračun, v njej pa je zaživela ena prvih energetsko povsem samooskrbnih skupnosti pri nas. Prav tako se je občina Radovljica uvrstila med finaliste za nagrado Občina zdravja 2022, ki jo prejme tista občina, ki prepoznava zdravje kot pomembno vrednoto in je v zadnjem letu izstopala po aktivnostih za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev.
Občine s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki izboljšujejo kakovost življenja občanom, ustvarjajo nova delovna mesta, vplivajo na gospodarsko aktivnost itd. A včasih podatki o zadolženosti posamezne občine nimajo neposredne zveze z njeno razvitostjo. Daleč najbolj zadolžena občina v Sloveniji so Gornji Petrovci z dolgom 2801 evra na prebivalca. Njen dolg je konec leta 2021 znašal nekaj manj kot 5,7 milijona evrov. V vrhu po skupnem dolgu na prebivalca so bile konec leta 2021 še občine Kostel 1051 evrov in Dobrepolje 1043 evrov.
Povprečno je bil vsak občan v državi zadolžen za 510 evrov. Glavno mesto Ljubljana ima dolg 916 evrov na prebivalca, Maribor pa 775 evrov na prebivalca. Med bolj zadolženimi občinami sta tudi dve gorenjski občini Bohinj z 809 evrov na prebivalca in Komenda z 801 evro na prebivalca.
Najvišji dolg sta imeli občini Ljubljana 249,6 milijona evrov in Maribor 80,9 milijona evrov. Med gorenjskimi občinami so imele najvišji dolg občine Kranj 27,8 milijona evrov, Kamnik 13,5 milijona evrov in Škofja Loka 13 milijonov evrov.
Občina Radovljica je bila konec leta 2021 med manj zadolženimi občinami s 147 evri na prebivalca, njen dolg pa je znašal 2,76 milijona evrov. Župan Ciril Globočnik namreč meni, da učinkovito načrtovanje razvoja občine pomeni, da znamo spretno uporabljati različne vire financiranja, ki so na voljo, tako prihodke, ki jih ustvarja občina, državna in evropska sredstva, za katere se poteguje in posojila. Gre za to, kako znamo načrtovati in uporabljati vire financiranja, ki jih imamo na voljo.
Vir: https://podatki.gov.si/dataset/zadolzevanje-obcin-in-pravnih-oseb-javnega-sektorja-na-ravni-obcin
Vir slike: www.radovljica.si
